Rojstvo Janeza Krstnika – kres

Janez Krstnik je edini svetnik, ki uživa to čast, da obhaja Cerkev njegov rojstni dan. V judovskih hribih jugozahodno od Jeruzalema sta imela svoj mirni dom duhovnik Zaharija in njegova žena Elizabeta. Živela sta pravično, brez graje, v vseh Gospodovih postavah. Ista žalost pa je težila oba: bila sta brez otrok in v letih. Ko pa je nekoč Zaharija opravljal tempeljsko službo, se mu je prikazal nadangel Gabriel in mu naznanil: »Ne boj se, Zaharija, tvoja molitev je uslišana: Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez. V radost in veselje ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva, ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. Veliko Izraelcev bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. On sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo ... da naredi ljudstvo dovzetno za Gospoda« (Lk 1,12-17). Stari Zaharija je podvomil, da se more kaj takšnega zgoditi, saj je on star in tudi njegova žena v letih.

Za prešibko vero ga je Bog kaznoval, da je onemel. Ko je prišel iz svetišča, ni mogel izgovoriti običajnega blagoslova, ampak je dajal ljudstvu le znamenja. Ko je dopolnil dneve službe, se je vrnil na svoj dom. V tiho hišico je z Zaharijevo vrnitvijo prišlo veselje: angelova napoved se je dopolnila. Po šestih mesecih je Zaharijevo hišo doletela nova sreča. Elizabetina nečakinja Marija, blagoslovljena med ženami, je prišla z blagoslovljenim sadom svojega telesa voščit srečo svoji teti in tudi, da bi ji bila v pomoč.

Ko so se Elizabeti dopolnili dnevi in je rodila sina, so osmi dan pri obrezovanju hoteli dati otroku ime po očetu. Srečna mati Elizabeta pa je rekla, da bo otroku ime Janez. Sorodniki in sosedje so ugovarjali, da ni nikogar v njenem sorodstvu s takim imenom. Nato so pomignili očetu. Ta je vzel tablico in napisal: »Janez je njegovo ime!« Tedaj se je srečnemu očetu razvezal jezik, zahvalil je Boga v prelepi pesmi in napovedal poslanstvo svojega sina; da bo prerok Najvišjega, da bo Gospodu pripravljal pot in da bo dal njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščanju njegovih grehov.

Goduje 24. junija.
Vsebina:


Sveti Janez Krstnik, zadnji prerok stare zaveze

Vloga Janeza Krstnika, preroka ob prehodu iz stare zaveze v novo, je tako pomembna, da jo je Bog že vnaprej napovedal: Jezus pa je o njem rekel, da med možmi, rojenimi od žena, ni večjega od njega. To in pa dejstvo, da je bil izbran za Jezusovega glasnika, tistega, ki mu je v srcih ljudi pripravil pot, je razlog, da Cerkev slovesno praznuje njegov rojstni dan, kar za druge svetnike ni običaj. »Kaj neki bo iz tega otroka?« so se spraševali sorodniki, ko so opazovali čudežne dogodke pred njegovim rojstvom in po njem: starši so bili že precej v letih, nepojasnjen Zaharijev molk, nenavadno Marijino obiskanje … O tem, kako je dozorel in se pripravljal na svoje poslanstvo, nam Sveto pismo ne poroča. Vemo samo, da je odšel v puščavo onkraj Jordana, se tam pokoril, postil, užival tisto, kar je našel (kobilice in divji med), ter se oblačil z obleko iz velblodje dlake. Predvidevajo, da bi se za nekaj časa lahko pridružil esenom, ki so bivali v bližini, decembra leta 27 po Kristusovem rojstvu pa naj bi zaslišal božji glas in začel kot »glas vpijočega v puščavi« oznanjati Mesijev prihod. Prehodil je vso judovsko pokrajino, klical k spreobrnjenju in oznanjal »krst pokore«. Mnogi so ga imeli za pravega Mesija, a je jasno povedal, da to ni in da ni vreden odvezati jermen njegovega obuvala. Svoje poslanstvo je dokončal, ko je v Jordanu krstil Jezusa in nanj pokazal kot na »jagnje božje, ki odjemlje greh sveta«. Mučeniško smrt je prestal, potem ko je Saloma z zvijačo od Heroda zahtevala njegovo glavo. Janez Krstnik je bil namreč trn v peti njeni materi Heriodiadi, s katero je Herod živel v grešnem razmerju, saj je ta njun greh večkrat javno grajal in obsojal.


Ime: je hebrejsko, Johanan pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«.

Rodil se je v zadnjih letih vladanja kralja Heroda Velikega, kakega pol leta pred Jezusovim rojstvom v Ain Karimu pri Jeruzalemu,
umrl pa sredi 1. stoletja v Jeruzalemu.

Družina: Njegov oče Zaharija je bil duhovnik iz vrste Abia, mati Elizabeta pa je bila iz Aronovega rodu in Marijina teta.

Zavetnik: Malte, Burgundije, Provanse, Firenc, Amiensa; tkalcev, krojačev, krznarjev, strojarjev, barvarjev, sedlarjev, viničarjev, gostilničarjev, sodarjev, dimnikarjev, kovačev, tesarjev, arhitektov, zidarjev, kamnosekov, lastnikov kinodvoran, pastirjev, kmetov, glasbenikov, plesalcev, pevcev, vinske trte, domačih živali, ovc in jagnjet, abstinentov, ter priprošnjik karmeličanov, maltežanov, toplic in avtocest, proti epilepsiji, glavobolu, hripavosti, vrtoglavici, otroškim boleznim, proti strahu, toči.

Upodobitve: Upodabljajo ga v puščavniški obleki iz kož, največkrat ima ob sebi jagnje; kako krščuje Jezusa. Tudi upodobitev njegovega obglavljenja (glava na krožniku) je veliko.

Goduje: 24. junija.