Zavetnik češke zemlje

11. 5. 2014 | Roman Starc | Duhovnost

Sveti Janez Nepomuk, duhovnik in mučenec

Janez Nepomuk spada v srednjeevropskem prostoru med najbolj češčene svetnike; njegovo podobo najdemo na mostovih skorajda v vsakem večjem srednjeveškem mestu, pa tudi na mnogih oltarjih.

Ime: Janez izhaja iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«.

Rodil se je okoli leta 1350 v Pomuku (kasneje Nepomuk) blizu Plzna na Češkem,

umrl pa 20. marca 1393 v Pragi, prav tako na Češkem.

Družina: Njegov oče Welfin je bil sodnik oz. župan, materinega imena pa ne poznamo.

Služba: Sprva je deloval kot javni notar in delal v pisarni nadškofovega generalnega vikarja in pri cerkvenem sodišču. Po posvečenju (leta 1380) je postal tajnik praškega nadškofa Janeza Jenštejna. Po doktoratu iz cerkvenega prava ga je nadškof imenoval za kanonika in arhidaiakona ter generalnega vikarja.

Kreposti: Poleg izobrazbe ga je odlikoval predvsem zaupanja vreden značaj in zvestoba Cerkvi, zaradi česar je tudi pretrpel mučeniško smrt.

Mučeništvo: Nepomuk si je nakopal jezo kralja Venčeslava, ki je želel spraviti Cerkev na Češkem pod svojo oblast in se polastiti njenega imetja. Ker je proti njegovi volji potrdil novega opata v samostanu v Kladrubih, ga je kralj dal zapreti in mučiti. Ponoči so njegovo truplo vrgli s Karlovega mostu v Vltavo; mogoče pa je, da ga je kralj že prej mučil z gorečo baklo in ga umoril z mečem.

Legenda: Avstrijski kronist Ebendorfer je leta 1450 prvi zapisal legendo o tem, da naj bi bil Nepomuk spovednik kraljice Ivane. Ker ni hotel kralju izdati njenih grehov, ga je ta dal zapreti, mučiti in vreči v reko. Nepomuk je tako stoletja veljal za »žrtev spovedne molčečnosti«.

Zavetnik: Je zavetnik Češke; duhovnikov, spovednikov; mostov, ladjarjev, splavarjev, mlinarjev; priprošnjik proti obrekovanju, za molčečnost, proti vodnim nevarnostim; je drugi zavetnik jezuitskega reda in habsburške cesarske hiše.

Upodobitve: Neštevilne upodobitve prikazujejo Janeza Nepomuka kot duhovnika s štolo in biretom na glavi. V rokah drži mučeniško palmo, knjigo in križ. Kazalec desnice drži na ustih kot simbol spovedne molčečnosti. Največkrat ima okrog glave venec šestih zvezd (te naj bi pokazale, kje v Vltavi leži njegovo truplo, da so ga lahko našli). Pogosto je upodobljen tudi motiv, kako posluša spoved kraljice Ivane.

Življenjepis: O Nepomukovem mučeništvu je papežu Bonifaciju IX. poročal že nadškof Jan, njegov prvi življenjepis pa je napisal nadškofov spovednik Peter Clarificator v letih 1402/03. Kasneje so temu resničnemu poročilu začeli dodajati nove podrobnosti, tudi zmoto o tem, da je umrl kot žrtev spovedne molčečnosti.

Beatifikacija: papež Inocenc XIII. ga je 31. maja 1721 razglasil za blaženega, Benedikt XIII. pa 19. marca 1729 za svetnika.

Grob: Ko so Nepomukovo truplo našli, so ga najprej slovesno pokopali v cerkvi sv. Križa, danes pa počivajo njegove relikvije v praški stolnici sv. Vida.

Goduje: 16. maja, ponekod tudi 20. marca.

Splet: www.sjn.cz